Andrej Žigon je v svojih pesmih svoboden, drzen, iskriv …

… in še marsikaj so imeli o njem povedati na literarnem večeru, ki ga je ob 15.obletnici njegove smrti v v Grajskem parku Vitez minuli teden pripravilo literarno društvo Zeleni oblaki. Recitirali so: Vanda Lavrič, Barbara Bezek Rot, Jože Omerzu, Marcel Stefančič in Branko Simšič. Vmes smo poslušali  posnetke Marka Mandiča in Poldeta Bibiča, ves čas pa je za glasbeno spremljavo skrbel virtuoz na kitari Mario Kurtjak. Strokovni uvod je podala Anja Sedej. Scenaristično je večer oblikovala, izbrala posnetke in pesmi za branje ter večer vodila prva predsednica društva Zeleni oblaki Branka Novak. Projekt je sofinancirala Občina Logatec.

Andrej Žigon se je rodil 9. januarja 1952 v Gornjem Logatcu, tja hodil v šolo, v zadnjih razredih že pisal prve pesmi. Nadaljeval s pesnenjem v gimnazijskih letih, leta 1971 pa s pomočjo Občine Logatec in tovarne KLI izdal prvo pesniško zbirko. Življenje mu ni prizanašalo, zatorej je šele po petnajstih letih, na pobudo Jaša Zlobca, izdal drugo zbirko Krt v sedlu. Umrl je 16. julija 2003. Naslednje leto je Peter Kolšek pri Celovški Mohorjevi družbi posthumno izdal zbirko Žigonovih pesmi Regratov venec. V Logatcu je bilo  ustanovljeno  literarno društvo Zeleni oblaki. Primož Godina je predstavil dokumentarni film Aleluja Andrej Žigon.

Več o njem in njegovem delu pa izveste v Knjižnici Logatec. Tam so na ogled poleg pisnega in slikovnega dela njegove zapuščine še nekateri osebni predmeti.

»Oblaki mi bodo ponudili stol

in me spraševali to in ono

o črnkah,

o rdečih pristaniščih.

Jaz pa bom zaklel

in pil,

pil do smrti

iz penečih grmovij zelenega doma.«

Grmovje zelenega doma, Zeleni oblaki, 1971

Besedilo in foto: Brane Pevec