Obvestilo

Biooglje, neizkoriščen kakovosten dodatek za kmetijske površine

Podjetje Kovod kot partner letos izvaja zanimivo študijo izvedljivosti, s katero raziskujejo možnost predelave bioloških odpadkov v ogljikovo fosforno gnojilo in v biooglje s pomočjo pirolize Pyreg. 

Občini Postojna in Pivka namreč ležita na kraškem svetu, kjer gozd pokriva 60% površja in nudi velike količine biomase oz. zelenega odpada, ki bi ga bilo s tehnološko predelavo smiselno izkoristiti kot biooglje (100% dodatek biološkega izvora za izboljšanje in regeneracijo kmetijskih površin). Biooglje preprečuje izpiranje hranil v podtalnico, kar zagotavlja boljši izkoristek organskega gnojenja ter s tem pomembno zaščito vodnih virov, podtalnice ter posledično kraškega sveta.

Cilj dveletnega poskusa, ki se izvaja že od letošnjega januarja, trajal pa bo še do decembra 2019, bo pridobivanje podatkov o dejanskem učinku biooglja na kmetijskih površinah. Skupaj s partnerji bodo v Kovodu beležili stopnjo zadrževanja hranil v tleh in njihov izkoristek pri gnojenju, opazovali kakovost tal, vpliv biooglja na velikost in kakovost izdelkov… Poskus poteka sočasno v laboratoriju in v naravi.

Poskus v naravi poteka na dveh testnih poljih različnih tekstur na območju CČN Postojna. Gre za dveletno kolobarjenje, na obeh poljih se bodo zvrstili koruza, pšenica in strniščni dosevek. Biooglje bodo površinama dodajali v štirih različnih količinah oziroma obravnavah, in sicer 0 t/ha, 2 t/ha, 7 t/ha in 20 t/ha. Pri tem se izvaja meritve, ki obsegajo koncentracijo in časovno dinamiko hranil v tleh in v rastlinah ob žetvi ter kakovost pridelka.

»V poskusu sodelujemo Kovod Postojna d.o.o., TMConsulting d.o.o., Biotehniška fakulteta, Katedra za pedologijo in varstvo okolja, Fakulteta za kemijsko tehnologijo, Občina Postojna in Občina Pivka,« sporočajo iz Kovoda in dodajajo: »Prvi del projekta poteka v luči ugotavljanja morfološko – fizikalnih lastnosti tal na tem območju; barve, teksture, strukture, gostote in poroznosti, konsistenco, talne koloide, sorpcijske lastnosti, puferne sposobnosti, pH, elektroprevodnost, redoks potencial, biogeokemično kroženje elementov, vodne lastnosti tal, fizikalno kemijske procese, kot so interakcija med tekočo, trdno in plinasto fazo tal. Poleg tega se je na dveh poljih z različnima tipoma zemlje pričel poskus s prvim posevkom, koruzo. Izvajajo pa se tudi že terenske meritve.«

Kovod/NzN

Ne spreglejte

Še eno uspešno reševanje v vodonosu na meji človeških zmogljivosti

Člani cerkniške ribiške družine so se v četrtek spopadli s  peklenskim reševanjem  v Vodonosu. Rešili …

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja