Družbe in samostojni podjetniki v letu 2021 poslovali uspešno

Na postojnski izpostavi Ajpesa so včeraj predstavili rezultate poslovanja v Primorsko-notranjski regiji v letu 2021. Kot je povedala direktorica Larisa Benassi, so družbe te regije lani poslovale uspešno. Leto so zaključile z neto čistim dobičkom v višini 76 milijonov 543 tisoč evrov. Tudi samostojni podjetniki posamezniki so poslovanje zaključili s pozitivnim poslovnim izidom. Ugotovili so neto podjetnikov dohodek v višini 10 milijonov 915 tisoč evrov.

Družbe za 40% izboljšale rezultat

Rezultat gospodarskih družb je kar za 40 % višji v primerjavi z rezultati poslovanja družb, ki so predložile podatke iz letnih poročil za leto 2020, te so ugotovile neto čisti dobiček v višini 54,7 milijonov evrov. Rast dobička je sicer manjša kot na ravni Slovenije, kjer se je dobiček v povprečju zvišal za 99 %. Po podatkih Poslovnega registra Slovenije je bilo v letu 2021 na območju Primorsko-notranjske regije novoustanovljenih 38 družb, izbrisanih pa 44 družb. Nad 10 družbami je bil med letom 2021 uveden insolvenčni postopek

37 družb s polmilijonskim dobičkom, ena s polmilijonsko izgubo

Na uspešnost poslovanja gospodarstva v Primorsko-notranjski regiji so najbolj vplivale srednje družbe, ki so ustvarile 37 % vsega neto čistega dobička regije in skoraj tretjino neto dodane vrednosti. Čisti dobiček nad 500.000 evrov je zabeležilo 37 družb, skupaj 55 milijonov evrov ali 67 % čistega dobička družb. Čisto izgubo večjo od 500.000 evrov je ugotovila le 1 družba, za 750 tisoč evrov, kar predstavlja 13 % ugotovljene čiste izgube družb v regiji in vpliva na manjšo rast skupnega dobička regije.

Izvozna naravnanost

Družbe regije so v primerjavi s slovenskim gospodarstvom še vedno nadpovprečno izvozno usmerjene, saj je bilo več kot polovico čistih prihodkov od prodaje ustvarjenih na tujem trgu, medtem ko slovensko povprečje znaša 45 %. Največ čistega dobička oziroma 45 milijonov evrov ali 55 % vsega je bilo ustvarjenega pri družbah s področja predelovalnih dejavnosti. Pomembnejši sta še področji trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil ter drugih raznovrstnih poslovnih dejavnosti, kjer je bilo skupaj doseženih 18 milijonov evrov čistega dobička ali 22 % delež. Na drugi strani pa je 332 ali 29 % družb zabeležilo 5,9 milijonov evrov čiste izgube. Ta se je v primerjavi z letom prej zmanjšala za skoraj 40 %. Največ ali 36 % čiste izgube v letu 2021 je bilo ugotovljene na področju predelovalnih dejavnosti v znesku 2,1 milijona evrov. Sledijo družbe s področij prometa in skladiščenja ter strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnosti, s skupaj 2 milijonoma evrov oziroma 34 % deležem. 27 družb v letu 2021 ni ugotovilo niti dobička niti izgube, kar pomeni, da so poslovale s pozitivno ničlo ali pa sploh niso delovale. Tudi na nivoju republiškega gospodarstva je bil ugotovljen neto čisti dobiček v znesku 5,7 milijarde evrov.

Regije povečale neto čisti dobiček

V letu 2021 je vseh 12 statističnih regij izkazalo neto čisti dobiček, izstopata Osrednjeslovenska (2,7 milijarde evrov) in Savinjska regija (610 milijonov evrov), medtem ko se je Primorsko-notranjska regija uvrstila na 11. mesto z 1,3 % deležem. Vse regije izkazujejo več neto čistega dobička kot v 2020.

Primorsko-notranjska regija na predzadnjem mestu

Primorsko-notranjska regija po številu družb spada med manjše regije (1,6 % delež vseh družb v RS). Glede na ustvarjeno neto dodano vrednost se regija uvršča na predzadnje 11. mesto v republiškem gospodarstvu (predstavlja 1,4 % NDV na ravni države). Na ustvarjen neto čisti dobiček regije v letu 2021 so najbolj vplivale družbe v občini Postojna, ki so ustvarile 27,6 milijonov evrov neto čistega dobička. Sledijo družbe občine Ilirska Bistrica, s 15,8 milijoni evrov. Družbe občine Cerknica so pristale na 3. mestu in leto zaključile s 15,7 milijoni evrov. Neto čisti dobiček so v letu 2021 zabeležile vse občine. Največ dodane vrednosti je bilo ustvarjene v družbah občine Postojna, 121 milijonov evrov. Med področji dejavnosti pa po ustvarjeni dodani vrednosti najbolj izstopa področje predelovalnih dejavnosti z 237 milijoni evrov. Skupaj je bilo v družbah regije ustvarjene za 391 milijonov evrov neto dodane vrednosti.

Povprečna mesečna bruto plača višja, a še vedno pod republiškim povprečjem

Povprečna mesečna bruto plača na zaposlenega pri družbah v regiji se je napram letu 2020 zvišala za 97 evrov, znašala je 1.677 evrov, ampak še vedno za 12 % zaostaja za republiškim povprečjem, ki je 1.901 evrov. V preteklem letu se je povečalo število zaposlenih pri družbah v regiji za 4 %, tako da so ob koncu leta 2021 družbe regije zaposlovale 8.693 delavcev.

Samostojni podjetniki za 43% izboljšali rezultate

Samostojni podjetniki posamezniki v Primorsko-notranjski regiji so poslovanje v letu 2021 zaključili s pozitivnim poslovnim izidom. Ugotovili so neto podjetnikov dohodek v višini 10 milijonov 915 tisoč evrov. Rezultate so v primerjavi z letom 2020 izboljšali za 43 %. Če rezultat podjetnikov primerjamo s poslovanjem gospodarskih družb v letu 2021 lahko ugotovimo, da so oboji poslovali pozitivno, delež neto podjetnikovega dohodka v dobičku gospodarstva regije ostaja 12 %.

Izstopata Osrednjeslovenska in podravska regija

Podjetniki so v letu 2021 ustvarili 133 milijonov evrov prihodkov in izkazali 122 milijonov evrov odhodkov. Največ prihodkov kot tudi odhodkov so zabeležili podjetniki iz dejavnosti trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil. Z vidika občin pa največ prihodkov in odhodkov izkazujejo podjetniki iz občine Ilirska Bistrica. Tudi na nivoju republiškega gospodarstva so podjetniki ugotovili neto podjetnikov dohodek v znesku 433 milijonov evrov. V letu 2021 je vseh 12 statističnih regij izkazalo neto podjetnikov dohodek, izstopata Osrednjeslovenska regija s 105 milijoni evrov in Podravska regija s skoraj 64 milijoni evrov. Primorskonotranjska regija spada med manjše regije. Tako po številu podjetnikov kot po ustvarjeni neto dodani vrednosti in ugotovljenem neto podjetnikovem dohodku zaseda na republiški ravni predzadnje 11. mesto z 2,5 % do 2,8 % deležem. Na ustvarjen neto podjetnikov dohodek regije v letu 2021 so najbolj vplivali podjetniki v občini Postojna. Ti so s 3,5 milijoni evrov prehiteli podjetnike občine Ilirska Bistrica, ki so ustvarili 2,7 milijonov evrov neto podjetnikovega dohodka, kljub temu, da po številčnosti slednji prevladujejo. Vse občine so poslovale pozitivno. Povprečna bruto plača na zaposlenega pri podjetnikih v regiji je znašala 1.218 evrov in se je v letu 2021 povečala za 90 EUR. Še vedno pa precej zaostaja za povprečno plačo zaposlenih v gospodarskih družbah regije, ki znaša 1.677 evrov, vendar le malo za povprečno plačo zaposlenih pri podjetnikih na ravni republike, ki znaša 1.242 evrov.