Družbe primorsko-notranjske regije so v letu 2020 kljub zaostrenim razmeram zaradi posledic epidemije covida-19 poslovale uspešno. Leto so zaključile z neto čistim dobičkom v višini slabih 55 milijonov evrov, kar je 10 odstotkov manj kot leto prej. Na uspešnost poslovanja gospodarstva v regiji so najbolj vplivale velike družbe.
Kot je na novinarski konferenci postojnske izpostave Ajpes povedala vodja le-te Larisa Benassi, je bil padec dobička manjši kot na ravni Slovenije, kjer se je dobiček v povprečju znižal za 38%.
Glede na velikost je bilo leta 2020 v Primorsko-notranjski regiji največ, 934 ali 82 % mikro družb, 163 ali 14 % med majhnih, 28 ali 3 % srednjih in 9 ali 1 % velikih družb. Te so tudi najbolj vplivale na uspešnost poslovanja v regiji, saj so ustvarile 37 % vsega neto čistega dobička regije. Na poslovanje so pomembno vplivale tudi srednje družbe z 31 % vsega ustvarjenega dobička. Sledijo jim majhne družbe, ki so največ zaposlovale in ustvarile četrtino neto čistega dobička. Največ čiste izgube pa so pridelale mikro družbe, kar 44%.
Največji izgubaš z dobrih 2 milijona evrov izgube
Čisti dobiček nad 500.000 evrov je zabeležilo 26 družb, čisto izgubo večjo od 500.000 evrov pa je ugotovila le 1 družba, za 2,1 milijona evrov, kar vpliva na znižanje skupnega dobička regije. »Ugotoviti je, da je gospodarstvo regije dolgoročno manj zadolženo kot republiško, delež dolgoročnih obveznosti v virih sredstev regije znaša le 16 %, slovensko povprečje pa je 20 %,« je komentirala Benassijeva. Družbe regije so v primerjavi s slovenskim gospodarstvom še vedno nadpovprečno izvozno usmerjene, saj je bila več kot polovica čistih prihodkov od prodaje ustvarjena na tujem trgu, medtem ko slovensko povprečje znaša 43 %. Najpomembnejši trg predstavljajo države Evropske unije, tu je bilo ustvarjenih 43 % vseh čistih prihodkov od prodaje, sledijo tretje države.
Le neznaten padec dobička, a 70% večja izguba
Največ prihodkov in hkrati odhodkov (več kot polovico vseh) so zabeležile družbe iz predelovalnih dejavnosti, z vidika občin pa družbe iz občine Postojna (27 % vseh). Več kot 60 % družb je poslovalo pozitivno. Ugotovile so 65,4 milijonov evrov čistega dobička, v primerjavi z letom 2019 se je zmanjšal za 3 %. Na drugi strani pa je 35 % družb zabeležilo 10,7 milijonov evrov čiste izgube. Ta se je v primerjavi z letom prej povečala za kar 70 %.
Ilirska Bistrica po dobičku prehitela Postojno
Primorsko – notranjska regija po številu družb spada med manjše regije, glede na ustvarjeno neto dodano vrednost se regija uvršča na predzadnje 11. mesto v republiškem gospodarstvu. Na ustvarjen neto čisti dobiček regije v letu 2020 so najbolj vplivale družbe v občini Ilirska Bistrica, ki so ustvarile 18,3 milijona evrov neto čistega dobička. Sledijo družbe občine Postojna, s 15,7 milijoni evrov. Družbe občine Cerknica so pristale na 3. mestu in leto zaključile z 12,1 milijoni evrov. Neto čisti dobiček so v letu 2020 zabeležile vse občine, razen družb občine Bloke, kjer so ugotovili 134 tisoč evrov izgube. Največ dodane vrednosti je bilo ustvarjene v družbah občine Postojna, 102 milijona evrov.
Plače višje, a še pod republiškim povprečjem
Povprečna mesečna bruto plača na zaposlenega pri družbah v regiji se je v primerjavi z letom 2019 zvišala za 78 evrov, znašala je 1.576 evrov, ampak še vedno za 11 % zaostaja za republiškim povprečjem, ki je 1.774 evrov.
Tudi samostojni podjetniki pozitivno
Samostojni podjetniki posamezniki v Primorsko-notranjski regiji so poslovanje v letu 2020 zaključili s pozitivnim poslovnim izidom. Ugotovili so neto podjetnikov dohodek v višini 7.657 tisoč evrov. Kot je povedala Benassijeva, se je po začetnem navalu izbrisa espejev po razglasitvi epidemije situacija umirila in so mnogi ob državnih ukrepih uspeli ohraniti dejavnost. Rezultate so v primerjavi z letom 2019 poslabšali za 7 %.
Podjetniki so v letu 2020 ustvarili 119 milijonov evrov prihodkov in izkazali 111 milijonov evrov odhodkov. Največ prihodkov kot tudi odhodkov so zabeležili podjetniki iz dejavnosti trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil. Z vidika občin pa največ prihodkov in odhodkov izkazujejo podjetniki iz občine Ilirska Bistrica.
Postojnski podjetniki najuspešnejši v regiji
Na ustvarjen neto podjetnikov dohodek regije v letu 2020 so najbolj vplivali podjetniki v občini Postojna. Ti so z 2,5 milijoni evrov prehiteli podjetnike občine Ilirska Bistrica, ki so ustvarili 1,7 milijonov evrov neto podjetnikovega dohodka. Prehiteli so jih tudi po številčnosti podjetnikov. Vse občine so poslovale pozitivno, najslabše so se odrezali podjetniki občine Loška dolina.
Podjetniki so v letu 2020 zaposlovali 1.065 delavcev, njihovo število pomeni le 11 % delavcev zaposlenih v gospodarstvu regije. Povprečna bruto plača na zaposlenega pri podjetnikih v regiji je znašala 1.133 evrov in se je v letu 2020 povečala za 47 EUR. Še vedno pa precej zaostaja za povprečno plačo zaposlenih v gospodarskih družbah regije, ki znaša 1.576 evrov, vendar le malo za povprečno plačo zaposlenih pri podjetnikih na ravni republike, ki znaša 1.146 evrov.
Blanka Markovič Kocen