Eduard Belsky: umetniško dognane podobe žensk v logaški Stekleni galeriji

V Stekleni galeriji Večnamenske dvorane v Logatcu smo sinoči doživeli  lep in umetniško bogat večer. Društvo likovnikov Logatec je namreč pripravilo razstavo svojega člana, ukrajinskega akademskega slikarja Eduarda Belskyja, za katero brez kančka dvoma lahko zapišem, da je bila ena najbolj presenetljivih razstav v osrednjem likovnem razstavišču na  Logaškem.

»Obrazi, ki jih vidimo danes, bodo kmalu v Louvru in še kje,« je med drugim dejal predsednik logaških likovnikov Janez Ovsec.

Eduard Belsky, za prijatelje Edik, se je iz Kijeva, iz Ukrajine, pred leti preselil v Slovenijo, najprej v Ljubljano, potem pa v Izolo. Gre za umetnika, ki se ne boji formata. Njegove velike slike ženskih obrazov, ki krasijo Stekleno dvorano, so bile namreč zajeten zalogaj in poseben izziv celo za organizatorja. Belsky gleda in vidi žensko povsem po svoje. O portretiranki in njeni zunanji svojstvenosti ter njenih notranjih stanjih, govorijo predvsem barve in poteze, je ob razstavi med drugim zapisala likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn. Prezentacije Belskyijevih žensk so osredotočene na doprsni portret oziroma na obraz, ki je neponovljivo oseben del človekovega telesa. In bolj kot se od obraza odmikamo, bolj prepoznavamo njegove poteze.

Odprtje razstave so tudi tokrat popestrili učenci Glasbene šole Logatec pod budnim očesom mentorja Marjana Grdadolnika, s predstavitvijo umetnika pa je kot vedno navdušila likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn.

Avtor, ki ga odlikuje izjemna ustvarjalna energija, je v slovenski prostor brez dvoma prinesel drugačnost, v kar se lahko prepričate na razstavi v Športni dvorani do vključno 17. novembra.

Blanka Markovič Kocen

Foto: Brane Pevec, Blanka Markovič Kocen