Obvestilo

EU denar bi prinesel »rok’nrol« na področju varstva narave in razvoja turizma

V letu 2016, ki se postopoma izteka, so v Notranjskem regijskem parku že izpeljali praktično vse akcije in naloge, ki so si jih zadali v programu dela, ekipo v KD Cerknica po besedah direktorja Matevža Podjeda čaka le še nadvse naporen decembrski program, ki je letos zaradi povezovanja in sodelovanja različnih organizacij izjemno bogat. »Ne dvomim, da bo ekipa opravila s programom z odliko,« je prepričan Podjed.

 Katere letošnje projekte bi izpostavili?

Brez dvoma smo vsi zadovoljni, da je popolna prenova spletne strani parka končana, saj si nismo predstavljali, da je toliko dela; stran opremiti z novimi fotografijami, pripraviti vse opise naravnih vrednot in tudi kulturne dediščine. Mirno lahko rečem, da smo uspelo sestaviti referenčno stran s predstavitvijo dediščine in turistične ponudbe.

Druga pomembna stvar za nas je bil Dan Notranjskega parka na Cerkniškem jezeru, ki nam je letos res lepo uspel,obisk je bil odličen. Da se v Cerknici premika in da smo prepoznavni kot ekipa, ki se trudi, dokazuje tudi obisk premiera Cerarja na dnevu parka. Z županom Markom Ruparjem in premierom smo se tisti dan imelo res dobro.

Vesel sem tudi bogatega programa v Kulturnem domu Cerknica, kjer pa bomo konec leta tudi osvežili oziroma okrepili ekipo.

Ogromno dela smo opravili tudi na področjih, ki so ljudem manj vidna. Prijavljamo se na dva res velika evropska projekta, ki zahtevata ogromno dela. Uspeh bi pomenil res lep premik naprej za Notranjski park. Prav tako smo z ekipo delavcev ogromno časa preživeli v Rakovem Škocjanu in še nadgradili obstoječo učno pot.

Seveda ne morem niti mimo tematskih nedelj, ki smo jih drugo leto zapored pripravljali na Cerkniškem jezeru z okolico.

Koliko obiskovalcev NRP ste letos našteli in kaj ta številka pomeni v primerjavi s preteklimi leti?

Nemogoče je sistematično prešteti obiskovalce, ki pridejo v park. Vstopov in cest je preprosto preveč. Vemo pa, da smo v TIC-u Notranjskega parka letos zabeležili izjemno rast obiska v primerjavi s prejšnjimi leti in to kljub temu, da se vse več informacij in iskalcev informacij seli na splet. Sodeč po odzivih so z zasedenostjo zadovoljni tudi ponudniki prenočišč.

Od kod prihajajo obiskovalci?

Spet bi težko res relevantno ocenil, od kod vse so obiskovalci parka. Mi sistematično merimo in štejemo obisk TIC-a. Lahko rečemo, da še vedno prevladujejo Slovenci, kot zanimivost pa naj povem, da je bilo letos presenetljivo veliko Francozov.

Kako so se »prijele« tematske  nedelje? 

Tematske nedelje so predvsem orodje za promocijo naših krajev in po mojem mnenju tudi kažipot smeri razvoja turizma na Notranjskem. Torej nišni turizem, petični, nemnožični, temlječ na naravniin kulturni dediščini. Rad bi posebej poudaril, da je letos lojtrni voz na jezeru, ki stoji tam v okviru tematskih nedelj, torej samo ob koncih tedna, poleti obiskalo 800 ljudi. Marsikdo med njimi ni vedel kaj dosti o lepotah in pestrosti narave v parku, zdaj vedo. Posebej pa poudarjam, da je tak turizem tek na zelo dolge proge in da bo med tem tekom še zelo naporno. Najprej pa seveda- dobiti denar iz EU skladov.

Dogajanje se pozimi najbrž seli v notranje prostore – Kulturnemu domu Cerknica dodajate še kakšno prizorišče?

Pozimi je seveda terenskega, raziskovalnega, tudi turističnega dela manj. Zato pa pride na vrsto pisarniško delo, pisanje projektov, urejanje stvari, ki čakajo. Imamo pa tudi Kulturni dom, kjer bo v decembru posebej pestro. Ekipi v KD Cerknica bomo tudi okrepili.

Ste program aktivnosti za prihodnje leto že pripravili in kako bi ga lahko v nekaj stavkih predstavili?

Za prihodnje leto imamo seveda program docela pripravljen. Imamo pa na nek način dva scenarija, saj se nam ob morebitnem uspehu na razpisih za EU denar obeta popoln »rok’nrol« na področju varstva narave in razvoja turizma.

NRP vodi razmeroma mlada ekipa. Kdo so vaši sodelavci, s katerih področij prihajajo in kako ste si razdelili delo?

Na parku smo le štirje sodelavci, ki smo v rednem delovnem razmerju in smo na parku zaposleni. Imamo terenskega delavca, garača, super možakarja, ki skrbi za parkovne površine. Imamo še biologa in arheologa, oba izvrstna poznavalca naravne in kulturne dediščine parka, ki sta v preteklih desetih letih opravila tisto najtežje in javnosti najmanj vidno delo – sistematično sta popisala naravno in kulturno dediščino znotraj parka. To je čista osnova, temelj, da se lahko začne tudi trajnostni razvoj znotraj parka. To je bil gigantski posel, ker pa je očem javnosti neviden, je bil parka prevečkrat in preveč na udaru kritik lokalnega okolja. Prav te potrpežljivosti si najbolj želimo. Namreč, ne gre vse čez noč.

Besedilo in foto: Blanka Markovič Kocen

cerknica

Ne spreglejte

Pivška vaga na placu pri balincu zaživela v prenovljeni podobi

Konec junija je Trška skupnost Pivka odprla obnovljeno vago na placu pri balincu. V sklopu …

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja