Novice z Notranjske Povemo vse 
Družbe Primorsko-notranjske regije so v letu 2025 poslovale zelo uspešno. Leto so zaključile z neto čistim dobičkom v višini 87 milijonov 261 tisoč evrov, je na včerajšnji novinarski konferenci povedala Larisa Benassi, vodja postojnske izpostave Ajpes. Rezultat je za 12 % višji v primerjavi z rezultati poslovanja družb, ki so predložile podatke iz letnih poročil za leto 2024, te so ugotovile neto čisti dobiček v višini 78 milijonov evrov (realno 9 % višji). Med regijami zasedajo 6. mesto po rasti dobička, skupaj na ravni Slovenije je bila ugotovljena 13 % rast (realna 10 %).
Po podatkih Poslovnega registra Slovenije je bilo v letu 2025 na območju Primorsko-notranjske regije novoustanovljenih 42 družb, izbrisanih pa 39 družb. Nad 7 družbami je bil med letom 2025 uveden insolvenčni postopek (7 stečajev). Podatke iz letnih poročil za leto 2025 je AJPES Izpostavi Postojna predložilo 1.195 družb s sedežem v primorsko-notranjski regiji, 2 % več kot leto poprej. Glede na velikost je 959 ali 80 % družb spadalo med mikro, 202 ali 17 % med majhne, 28 ali 2 % med srednje in 6 ali 1 % med velike družbe.
Največ dobička iz mikro, največ izgube iz srednjih družb
Na uspešnost poslovanja gospodarstva v primorsko-notranjski regiji so najbolj vplivale mikro družbe, ki so ustvarile 31 % vsega neto čistega dobička regije. Pomemben vpliv so imele tudi srednje družbe, ki so ustvarile 28 % vsega dobička, medtem ko so majhne družbe ustvarile največ neto dodane vrednosti ali 36 % ter so zaposlovale več kot tretjino vseh delavcev. Sledijo jim velike družbe, ki so ustvarile le 16 % neto čistega dobička. Največ čiste izgube pa so pridelale srednje družbe, kar 51 %.
30 družb z nad pol milijona eur čistega dobička, 6 s pol milijona čiste izgube
Čisti dobiček nad 500.000 evrov je zabeležilo 30 družb, skupaj 77 milijonov evrov ali 73 % čistega dobička družb. Čisto izgubo večjo od 500.000 evrov je ugotovilo 6 družb, za kar 14 milijonov evrov, kar predstavlja 74 % ugotovljene čiste izgube družb v regiji in vpliva na manjšo rast skupnega dobička regije. Družbe v primorsko-notranjski regiji so ob koncu 2025 izkazale 1 milijardo 757 milijonov evrov sredstev, to je 11 % več kakor leto poprej. Premoženje družb se je glede na dvig cen življenjskih potrebščin (2,7 %) realno povečalo za 8 %. Kapital, ki je najpomembnejši vir financiranja sredstev družb, je znašal 966 milijonov evrov, njegov delež v virih sredstev predstavlja več kot polovico. Napram letu poprej se njegov delež ni bistveno spremenil, so se pa povečale dolgoročne in kratkoročne obveznosti. Kljub temu je ugotoviti, da je gospodarstvo regije dolgoročno manj zadolženo kot republiško, delež dolgoročnih obveznosti v virih sredstev regije znaša 16 %, slovensko povprečje pa 18 %. Zaznati je nekoliko več likvidnih sredstev in kapitalskih rezerv, precej več pa naložb (nepremičnine, finančni instrumenti). Družbe so v letu 2025 ustvarile 1 milijardo 854 milijonov evrov prihodkov in izkazale 1 milijardo 750 milijonov evrov odhodkov.
Nadpovprečna izvozna usmerjenost
Družbe regije so v primerjavi s slovenskim gospodarstvom še vedno nadpovprečno izvozno usmerjene, saj je bilo skoraj polovico čistih prihodkov od prodaje ustvarjenih na tujem trgu, medtem ko slovensko povprečje znaša 42 %. Najpomembnejši trg predstavljajo države Evropske unije, tu je bilo ustvarjenih 38 % vseh čistih prihodkov od prodaje, sledijo tretje države (okvirno 11 %). Največ prihodkov in hkrati odhodkov (več kot polovico vseh) so zabeležile družbe iz predelovalnih dejavnosti, z vidika občin pa družbe iz občine Postojna (okrog 30 % vseh). Preko 70 % ali 854 družb je poslovalo pozitivno. Ugotovile so 106 milijonov evrov čistega dobička, v primerjavi z letom 2024 se je povečal za 19 %. Največ čistega dobička oziroma 40 milijonov evrov ali 38 % vsega je bilo ustvarjenega pri družbah s področja predelovalnih dejavnosti.
Podrobnejši pregled razkrije, da 2 je bilo največ čistega dobička realizirano na podpodročju proizvodnje lesa ter lesenih izdelkov, sledi podpodročje proizvodnje gumenih in plastičnih izdelkov, podpodročje proizvodnje živil ter podpodročji proizvodnje kovinskih izdelkov in električnih naprav. Pomembnejša so še področja finančnih in zavarovalniških dejavnosti, drugih raznovrstnih poslovnih dejavnosti ter trgovine, kjer je bilo skupaj doseženih 48 milijonov evrov čistega dobička ali 45 % delež. Na drugi strani pa je 319 ali 27 % družb zabeležilo 19 milijonov evrov čiste izgube. Ta se je v primerjavi z letom prej povečala za kar 69 %. Največ ali 63 % čiste izgube v letu 2025 je bilo ugotovljene na področju predelovalnih dejavnosti v znesku 12 milijonov evrov. Sledijo družbe s področja telekomunikacij, računalniškega programiranja in drugih informacijskih storitev, s 4 milijoni evrov oziroma 21 % deležem. 22 družb v letu 2025 ni ugotovilo niti dobička niti izgube, kar pomeni, da niso delovale. Na nivoju republiškega gospodarstva je bil ugotovljen neto čisti dobiček v znesku 7,3 milijarde evrov.
Regija na 10. mestu po neto čistem dobičku
V letu 2025 je vseh 12 statističnih regij izkazalo neto čisti dobiček, izstopata osrednjeslovenska regija (3,6 milijarde evrov) in jugovzhodna Slovenija (756 milijonov evrov). Tako po številu družb kot po ustvarjeni neto dodani vrednosti in ugotovljenem neto čistem dobičku spada regija med manjše, uvršča se na 10. mesto v republiškem gospodarstvu (predstavlja 1,6 % delež vseh družb, 1,3 % NDV in 1,2 % NČD na ravni države).
Na ustvarjen neto čisti dobiček regije v letu 2025 so najbolj vplivale družbe v občini Postojna, ki so ustvarile 49 milijonov evrov neto čistega dobička. Sledijo družbe občine Ilirska Bistrica, z 18 milijoni evrov. Družbe občine Cerknica so pristale na 3. mestu in leto zaključile s 16 milijoni evrov. Neto čisti dobiček so v letu 2025 zabeležile vse občine, razen družb občine Loška dolina (4 milijone evrov izgube). Tudi največ dodane vrednosti je bilo ustvarjene v družbah občine Postojna, 168 milijonov evrov. Med področji dejavnosti pa po ustvarjeni dodani vrednosti najbolj izstopa področje predelovalnih dejavnosti z 263 milijoni evrov. Skupaj je bilo v družbah regije ustvarjene za 481 milijonov evrov neto dodane vrednosti.
Bruto plače še vedno zaostajajo za republiškim povprečjem
Neto dodana vrednost na zaposlenega v regiji je znašala 56.740 evrov, na ravni države pa 67.102 evrov. Povprečna mesečna bruto plača na zaposlenega pri družbah v regiji se je v primerjavi z letom 2024 zvišala za 123 evrov, znašala je 2.184 evrov, ampak še vedno za 12 % zaostaja za republiškim povprečjem, ki je 2.474 evrov. V preteklem letu se je zmanjšalo število zaposlenih pri družbah v regiji za 3 odstotke, tako da so ob koncu leta 2025 družbe regije zaposlovale 8.482 delavcev.
Samostojni podjetniki posamezniki
Samostojni podjetniki posamezniki v primorsko-notranjski regiji so poslovanje v letu 2025 zaključili s pozitivnim poslovnim izidom. Ugotovili so neto podjetnikov dohodek v višini 13 milijonov 250 tisoč evrov. Rezultate so v primerjavi z letom 2024 izboljšali za 6 % (realno 4 %). Če rezultat podjetnikov primerjamo s poslovanjem gospodarskih družb v letu 2025 lahko ugotovimo, da so oboji poslovali pozitivno, delež neto podjetnikovega dohodka v dobičku gospodarstva regije se je znižal na 13 %. Podatke iz letnih poročil za leto 2025 sta AJPES Izpostavi Postojna predložila 1.402 podjetnika s sedežem v primorsko-notranjski regiji, 2 % več kot leto poprej (delež normircev enak, 48 %). Po merilih ZGD-1 jih je 1.388 sodilo med mikro podjetnike, 14 ali 1 % pa med majhne. Največ neto podjetnikovega dohodka ali 73 % vsega so ustvarili podjetniki, ki zaposlujejo najmanj delavcev, in sicer poleg nosilca dejavnosti še do enega zaposlenega. Podjetniki v primorsko-notranjski regiji so ob koncu 2025 izkazali 111 milijonov evrov sredstev, to je 6 % več kakor leto poprej. Premoženje podjetnikov se je glede na rast cen življenjskih potrebščin (2,7 %) realno povečalo za 4 %. Podjetnikov kapital, ki je najkvalitetnejši vir financiranja sredstev podjetnikov, se je povečal in znašal 61 milijonov evrov, njegov delež v virih sredstev znaša dobro polovico. Povečale so se tudi kratkoročne obveznosti, medtem ko so se dolgoročne obveznosti zmanjšale. Podjetniki so v letu 2025 ustvarili 164 milijonov evrov prihodkov in izkazali 151 milijonov evrov odhodkov. Največ prihodkov kot tudi odhodkov so zabeležili podjetniki iz dejavnosti gradbeništva.
Najdejavnejši postojnski espeji
Z vidika občin pa največ prihodkov in odhodkov izkazujejo podjetniki iz občine Postojna. Tudi na nivoju republiškega gospodarstva so podjetniki ugotovili neto podjetnikov dohodek v znesku 567 milijonov evrov. V letu 2025 je vseh 12 statističnih regij izkazalo neto podjetnikov dohodek, izstopajo osrednjeslovenska regija s 142 milijoni evrov ter podravska regija s 86 milijoni evrov. Primorsko-notranjska regija spada med manjše regije. Tako po številu podjetnikov kot po ustvarjeni neto dodani vrednosti in ugotovljenem neto podjetnikovem dohodku zaseda na republiški ravni predzadnje 11. mesto z 2,3 % deležem. Na ustvarjen neto podjetnikov dohodek regije v letu 2025 so najbolj vplivali podjetniki v občini Postojna, ki so tudi najštevilčnejši. Ti so s 4,5 milijoni evrov prehiteli podjetnike občine Ilirska Bistrica, ki so ustvarili 3,1 milijonov evrov neto podjetnikovega dohodka. Vse občine so poslovale pozitivno.
Najpomembnejša dejavnost je gradbeništvo
Če pogledamo po dejavnostih pa je razvidno, da so več kot dve tretjini ustvarjenega neto podjetnikovega dohodka krojile predvsem 4 dejavnosti in sicer najpomembnejše gradbeništvo s 3,4 milijoni evrov, sledi prevoz in skladiščenje z 1,8 milijoni evrov, predelovalne dejavnosti z 1,5 milijoni evrov ter področje trgovine z 1,3 milijoni evrov ustvarjenega neto podjetnikovega dohodka. Podjetniki so v letu 2025 zaposlovali 947 delavcev, njihovo število pomeni le 10 % delavcev zaposlenih v gospodarstvu regije. Povprečna mesečna bruto plača na zaposlenega pri podjetnikih v regiji je znašala 1.621 evrov in se je v letu 2025 povečala za 75 evrov. Še vedno pa precej zaostaja za povprečno plačo zaposlenih v gospodarskih družbah regije, ki znaša 2.184 evrov, vendar prvič presega povprečno plačo zaposlenih pri podjetnikih na ravni republike, ki znaša 1.617 evrov.
Ajpes Postojna / Uredništvo NzN
