Klemen Žagar, univ. dipl. inž. gradbeništva je 5. junija 2025 kot vršilec dolžnosti prevzel vodenje Javnega podjetja Komunala Cerknica in na tem mestu nasledil Petra Nelca, ki ga je skupščina cerkniške komunale razrešila. V pogovoru za regijski spletni portal Novice z Notranjske je uvodoma povedal, da je podjetje prevzel v dobri kondiciji in tudi trenutno poslujejo dobro. »Govoriti o zaključnem računu je še prezgodaj, ocena pa je, da imamo nekaj dobička, med 150 in 200 000 evrov na letni ravni,« je dejal.
Ali so v regiji, ki jo pokrivate, še območja, ki nimajo vodovodnega sistema in čemu to pripisujete?
Nekatere vasi v hribih, kjer živi pet ali še manj ljudi, so še brez vodovoda, slaba pokritost je v Dovcah, del nekaterih vikend naselij v Rakovem Škocjanu ali na Jezeru, so prav tako še brez vode.
Zakaj je tako?
Ker v preteklosti ni bilo opremljeno, je zdaj vprašanje, ali je za dva človeka v vasi smiselno vleči 10 km cevi, zato je treba najti kak drug način, npr. kapnico. Vikend naselja v Rakovem Škocjanu ali Gornjem Jezeru pa bi bilo smiselno opremiti. Kapnica samo tistim, ki v teh redko naseljenih vikendaških naseljih živijo občasno, zadošča, v primeru stalne naselitve pa je to precejšnja težava.
Kako pa je sicer s čistočo vode v regiji?
Ravno ta teden smo dobili poročilo, da je voda neoporečna, samo na vodnem sistemu Pikovnik je nekaj težav, vsi drugi so stoodstotno v redu.
V zadnjih letih je bilo na območju, ki ga pokrivate, zgrajenih več čistilnih naprav za odpadno vodo. Ali je torej zdrava pitna voda povsod zagotovljena?
Tam, kjer je vodovod, je pitna voda zagotovljena, razen Pikovnik (Župeno, Otave, Stražišče, Pikovnik) je kakovost malo slabša. V vasi Otonica je treba vodo prekuhavati, saj gre za zelo dolgo linijo, ki pušča, in bi jo bilo treba zamenjati. Otonica ima 20 do 25 ljudi, zajetje ima v vasi Podslivnica. Ta trikilometrska linija ima preveč izgub, da bi lahko vodo očistili in je prekuhavanje nujno.
Koliko ljudi je trenutno zaposlenih v JP Komunala Cerknica?
Med 65 in 70, številka nekoliko niha. Trenutno to število zadošča, odvisno pa je od obsega storitev, ki jih moramo zagotavljati. Na odpadkih se, denimo, spreminja zakonodaja, zato bo treba še koga zaposliti v pisarnah, da lahko zagotavljamo ustrezno dokumentacijo.
Kako ocenjujete odnos občanov Cerknice do problematike ločevanja odpadkov?
To je stvar posameznika. Mislim, da ima občina Cerknica zagotovljenih dovolj načinov, da se odpadki ustrezno ločujejo, veliko je ekoloških otokov in še zbirni center s 30 različnimi frakcijami. Občani to plačujejo prek položnic, drugi pa tu ne smejo odlagati. Zbirni center je bil po mojem prepričanju dobra naložba. Marsikaj pa je treba obnavljati v skladu z zakonodajo. Tako smo lani morali postaviti šotor za kosovni odpad, strehe za zabojnike za nevarne odpadke, kot so baterije, žarnice, razpršila …
Kakšno so načrti Komunale Cerknica do konca letošnjega leta, kateri bodo vaši najpomembnejši izzivi?
Naša želja je urediti telemetrijo na vodovodnem in kanalizacijskem sistemu. To bodo verjetno dolgotrajnejši projekti, ker je treba kar nekaj finančnih sredstev in bo morala sodelovati tudi občina. Izvedba je torej odvisna od finančnega plana in finančnega toka. Moja želja je tudi, da uredimo kataster vodovoda in kanalizacije, obstoječe vodovodne objekte obnovimo in opremimo s sodobnimi napravami za čiščenje vode ter prenos podatkov. Načrtujemo tudi nakup agregata za napajanje vodarne v primeru izpada elektrika. Mehanizacijo bomo okrepili z novim vozilom za čiščenje kanalizacije. Gre za velik finančni zalogaj, ta kamion je razmeroma drag, računalniška oprema za telemetrijo pa prav tako. Mehanizacijo kupujemo z lastnimi sredstvu, pri agregatu in tehnologiji pa sodeluje občina.
Blanka Markovič Kocen
Foto: Tine Šubic
Novice z Notranjske Povemo vse


