Nastajajočo alejo zaslužnih cerkniških rojakov obogatil doprsni spomenik dr. Alfredu Šverku

V Cerknici, pred tamkajšnjo Knjižnico Jožeta Udoviča,  so včeraj slovesno odkrili doprsni spomenik dr. Alfredu Šverku, četrtega na nastajajoči Aleji zaslužnih cerkniških rojakov, prostoru velikih, s katerim Občina Cerknica izkazuje izjemno skrb za svoje velikane umetnosti in znanosti ter kulturno dediščino. Avtorica vseh štirih spomenikov je akademska kiparka Milena Braniselj, ki s svojo neizmerno umetniško močjo zre daleč naprej v prihodnost.

Poleg Branisljeve so se dogodka udeležili tudi svojci družine Šerko, direktorica Knjižnice Jožeta Udoviča Cerknica Marija Hribar, neustavljiva borka za ohranjanje kulturne dediščine kraja, in direktorica občinske uprave občine Cerknica Irena Zalar.

Ponosa in zanosa nam primanjkuje

Trobilna sekcija Godbe Cerknica je uvodoma  zaigrala skladbo Gustava Ipavca Slovenec sem. Tokrat smo jo slišali v inštrumentalni različici, zato je povezovalka Marjana Brecelj dodala še besedilo dela zadnje kitice: »S ponosom reči smem: Slovenec sem, Slovenec sem.« Po njenih besedah nam tega ponosa in zanosa na žalost velikokrat primanjkuje in veseli smo lahko, da nas prizadevni posamezniki ves čas opozarjajo na to, kako pomembni so naše korenine, dediščina in rojaki, ki so izstopali po dosežkih in pomagali pisati zgodovino našega naroda.

Psihiater dr. Šerko tudi v prvih bojnih vrstah za ohranitev kulturne samobitnosti

Med njimi je tudi psihiater in profesor dr. Alfred Šerko, rojen 16. julija 1879 v Cerknici. Kot je o njem zapisal dr. Alfred Magajna: »V debati je bil oster in neusmiljeno odkrit. Vrgel je svoje mnenje vsakemu v obraz. Zato so se ga nekateri bali. Bil je velik skeptik in so ga zmagala le prvovrstna dela. Popolnoma se je otresel skepse tudi tedaj, ko je bilo treba stopiti v borbo za ohranitev naše kulturne samobitnosti, v borbo za fakulteto ali pri tej ali oni kulturni akciji.«

Vsi, ki jo poznamo, se lahko strinjamo, da sta si v tem podobna z direktorico Knjižnice Jožeta Udoviča Cerknica Marijo Hribar, ki je zaslužna, da so dr. Šerka z doprsnim kipom počastili tudi v njegovem rojstnem kraju, v nastajajoči aleji naših zaslužnih rojakov.

Branisljeva ujela Šerkov edinstven karakter

Akademska kiparka Milena Braniselj si je s stvaritvijo Šerkovega doprsnega spomenika zadala zahtevno nalogo. Poleg zunanjega videza je namreč  morala vanj  ujeti tudi njegov edinstven karakter – oster, pronicljiv, skeptičen, samotarski, skrivnosten, analitičen, pa vendar tenkočuten. Kot ga je opisal dr. Magajna: »Na oddelkih bolnice se je živo zanimal za vsakega bolnika posebej – z ostrim pogledom je doumel dušo in njeno bolezen vsakega – najmanjši odtenki mu niso ostali skriti.« S tako natančnostjo ustvarja tudi Milena Braniselj.

Polona Škodič: »Šerko potrjuje bogastvo tega kraja.«

O njenem delu je spregovorila umetnostna zgodovinarka Polona Škodič, katere nagovori in znanje me vselej očarajo, prikujejo v prostor in prisilijo k pozornemu poslušanju. In trdno verjamem, da nisem edina. »Šerko je še eden v nizu ustvarjalcev, ki  potrjujejo, kako bogat je ta kraj,« je uvodoma dejala Škodičeva in nadaljevala: »Milena Braniselj pa je tako v slovenskem kot tudi mednarodnem prostoru pustila neizbrisne umetniške sledi.« Spomnila je tudi, da so v Galeriji Krpan nedavno odprli Milenino pregledno razstavo.

Odkritje spomenika

»Res smo lahko ponosni, da je to že četrti doprsni kip na Taboru, ni pa skrivnost, da se bo Steinbergu, Šerku, Udoviču in Gerbiču že drugo leto pridružil še en naš pomemben mož. Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica in Svet za kulturo sta podporo pri postavitvi obeležji zaslužnim krajanom dobila pri Občini Cerknica,« je poudarila voditeljica Marjana Brecelj, direktorica občinske uprave Irena Zalar pa je dodala, da je sprejeti letni kulturni načrt občine zelo razvojno naravnan, torej se za kulturo v tej notranjski občini res ni bati. Skupaj z direktorico knjižnice sta zatem odkrili doprsni kip dr. Alfreda Šerka v Cerknici.

Galerija Krpan – najintimnejše cerkniško kulturno stičišče

Ob koncu uradnega dela smo vnovič prisluhnili Godbi Cerknica in skladbi Janija Goloba: Moja dežela, zatem pa smo se prisotni napotili v bližnjo Galerijo Krpan, eno od kulturnih stičišč cerkniške občine, gotovo pa najbolj intimno, prijazno, pravi prostor za številne prireditve in dogodke v vseh letnih časih: pozimi v čudoviti notranjosti, poleti pa pod skednjem ali v atriju, ki ponujata prostor tudi koncertnim in gledališkim dogodkom. Prehitro je minilo navdihujoče druženje, seveda, z obeti, da se kmalu spet srečamo.

Blanka Markovič Kocen

Foto: Ljubo Vukelič za Občino Cerknica