Novice z Notranjske Povemo vse
Konec minulega tedna so z osrednjo občinsko prireditvijo ter podelitvijo občinskih priznanj za leto 2023 sklenili praznovanje občinskega praznika. Prejemnikom občinskih priznanj, folklorni skupini, sekciji pri Kulturnem društvu Bloke, g. Tomislavu Berošu in g. Slavku Strmanu so se na podelitvi poklonili in zahvalili za njihovo vztrajnost in nesebično dejavnost v prid občanom in občini.
Ohranjanje izročila skozi ples, petje in oblačilno dediščino
Priznanje Občine Bloke za leto 2023 so na prireditvi najprej podelili folklorni skupini, sekciji pri Kulturnem društvu Bloke, za ohranjanje pevskega, plesnega in oblačilnega izročila notranjskega dela Slovenije.
Folklorna skupina sekcija Kulturnega društva Bloke, ki letos obeležuje deseto obletnico svojega delovanja, ohranja plesno, pevsko in oblačilno izročilo notranjskega dela Slovenije. Skupina je začela vaditi pod vodstvom Marjete Jerič z Velikih Blok. Zaradi selitve so z njo delo zaključili, vodenje pa je prevzel umetniški vodja odraslih folklornih skupin Rok Petrič. Člani folklorne skupine na svojih nastopih nosijo oblačila, ki so narejena po raziskavah Marije Makarovič. Moška in ženska noša Notranjske iz 19. stoletja in prvih dveh desetletij 20. stoletja je opisana v knjigi oz. osmem zvezku Slovenska ljudska noša v pesmi in podobi. Sestavni del ženske noše so: krilo z životcem, spodnje krilo, rokavci, predpasnik na pas oprijeta jopa kočemajka naglavna ruta, visoki čevlji, nogavice, naprsna ruta kot dodatek k pražnji obleki. Moška noša pa je srajca ohlapno krojena, dolge hlače, telovnik klobuk in nizki čevlji. Raziskava plesnega izročila na Notranjskem je potekala leta 1970-80 in 1990- 1992 pri Zvezi kulturnih organizacij Cerknica v sodelovanju z ZKOS g. Brunom Ravnikarjem. Nabralo se je kar nekaj gradiva in sicer v vaseh Žerovnica, Grahovo, Velike Bloke, Nemška vas, Stari trg, Cerknica Rakek in Ivanje selo. Ljudje so radi plesali zlasti ob mletju prosa, ličkanju koruze, za čas sejmov. Mladi so se na paši izmišljali razne vragolije in v plesu posnemali odrasle tako je nastala iz pripovedi starejših postavitev Bloških pastirskih plesov, počepkov, figure delat, rašpla, na pošop. Starejši pa so plesali štajeriš, zibnšrit, čotiš, ajnc, polko, mazolko, mrzulin, valencijo. Folklorna skupina sodeluje na številnih folklornih prireditvah tako v Sloveniji, kot tudi izven meja, kjer predstavlja ljudsko izročilo. Nastopajo tudi na večini prireditev v občini Bloke. S svojimi nastopi tako ne samo promovirajo našo lepo Bloško planoto, ampak tudi ohranjajo kulturno dediščino, skozi katero se učimo medsebojnega spoštovanja in s pomočjo katere vzdržujemo medkulturni dialog. Svojo dediščino moramo ohranjati, saj nas le ta povezuje in nam daje skupno identiteto, iz katere črpamo vrednote, izkušnje in znanja.
Vitez krvodajalec je že stokrat daroval kri za nemočne
Tomislav Beroš, Tomo, je prejel občinsko priznanje za izjemen prispevek na področju prostovoljnega darovanja krvi. Tomo je dolgoletni krvodajalec in je prisoten na vsaki krvodajalski akciji, ki poteka štirikrat letno. Letos v marcu je daroval kri že stotič, kar pomeni, da je daroval približno že 50 litrov krvi ter s tem rešil marsikatero človeško življenje in povrnil zdravje. Pomislite, da se je stokrat odpravil na krvodajalsko akcijo, zato da bi pomagal sočloveku. To je najplemenitejše dejanje in solidarnost, ki jo premore malokdo, ampak Tomo je daroval del sebe za nemočne ljudi, ki jih ne pozna. Prvič je kri daroval na Hrvaškem, takoj ko je postal polnoleten. Rojen je namreč v Prezidu, zdaj pa že 36 let živi v Sloveniji. Ko je bil otrok, so stanovali prav blizu gasilskega doma in že kot 7-letnik se je priključil gasilcem. Starši so ga od malega vzgajali k temu, da je treba ljudem pomagati in prva priložnost je bilo gasilstvo, takoj, ko je bilo možno, pa je k svoji dobrodelnosti dodal še krvodajalstvo. Kri je dajal še v času, ko je tekla v steklenice, kar se danes zdi nepredstavljivo. Dvakrat je sedel na krvodajalski stol tudi v Beogradu, kjer je služil vojaški rok. Nikoli ga k temu ni motiviralo nič drugega kot pomagati ljudem, občutek in zadovoljstvo, da si za nekoga nekaj dobrega naredil. S tem, ko je daroval stokrat, ni pri sebi dosegel nekega mejnika, ki si ga je postavil. Pove, da krvodajalec namerava ostati, dokler mu bo zdravje dopuščalo, k temu ga bodo, kot doslej, vodili nesebični razlogi pomagati ljudem. V organizaciji cenijo njegovo pripravljenost pomagati ljudem v stiski, zato je Tomislav Beroš vpisan v knjigo VITEZ KRVODAJALEC.
Štirna je njegova skrb in veselje občanov ter turistov
Priznanje Občine Bloke za leto 2023 je prejel tudi g. Slavko Strman za aktivno sodelovanje v Društvu Voda in skrbno vzdrževanje vodnjaka v Novi vasi.
Slavko Strman je s svojo zavzetostjo, znanjem in odgovornostjo v dvanajstih letih, kolikor društvo obstaja, prispeval, da imajo vaščani in vsi mimoidoči v središču Nove vasi obnovljen in skrbno vzdrževan vodnjak – štirno. Lepo in natančno kot Slavko zna, je narejen kamniti mozaik, negovani zelenica in klopca. Slavko je nepogrešljivi član društva, saj dnevno preverja okolico štirne in takoj opazi, če je potrebno kaj postoriti. V obnovo vodnjaka in skrb zanj je vključena vsa njegova družina, še posebno žena Marička. Vse za skupno dobro, da je na Blokah in v starem jedru Nove vasi lepo. Po upokojitvi znane bloške gostilne Slamar se je našel stik pri štirni, saj prej ni bilo časa. Slavko je nepogrešljiv člen povezovanja vaščanov in vedno pripravljen pomagati. V letu 2023 obeležujemo 160-letnico izgradnje Zgornje štirne in 10 let od njene obnove. Mimoidoči, vaščani, otroci (vrtčevski in šolarji), kolesarji in turisti se pri štirni večkrat ustavijo, in z zanimanjem preberejo informacijsko tablo, se osvežijo, tisti od daleč tudi pomalicajo ali počijejo na klopci. Z obnovo in rednim vzdrževanjem vaškega vodnjaka, ki so ga naši predniki postavili in vanj napeljali vodo po lesenih borovih ceveh leta 1863, je društvo tudi s Slavkovo angažiranostjo ohranil neprecenljivo kulturno dediščino, ki ohranja spomin na stara vaška jedra. Vodnjak pri Gostilni Slamar poimenovan s strani Zavoda za kulturno dediščino je dobil v zadnjem desetletju prvotno ime Zgornja štirna. Znani slovenski etnolog dr. Janez Bogataj je v knjigi Izbrane gostilne na Slovenskem iz leta 1997 zapisal: »Gostilna Slamar je polna pričevanj o Blokah in bloški smučarski kulturi z vrhunsko kulinariko.« Zgornja štirna in gostilna Slamar sta se dopolnjevali z osvetljevanjem bloške zgodovine o vodi, smučanju in hrani na Blokah. Voda je vir življenja, imejmo jo radi, spoštujmo vodnjake in se povezujmo ob njih, kot nas in obiskovalce družijo novske štirne.
Občina Bloke/ Uredništvo NzN
Foto: Matic Jakopin
