Obvestilo

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor odlikoval Ljobo Jenče

Ljoba Jenče, ki je v sodobni svet raznovrstne glasbe uspešno umestila velik opus starih slovenskih ljudskih pesmi in s svojo interpretacijo in z mehkobo naravnega glasu očarala poslušalce, je za ohranjanje pesemske in glasbene ljudske dediščine prejela medaljo za zasluge, ki ji jo je v Predsedniški palači v okviru festivala Kogojevi dnevi včeraj izročil predsednik republike Borut Pahor. Z umetniško radovednostjo in spoštovanjem do moči izročila, ki je s potovanjem od ust do ust zmoglo premagovati čas, je zapolnila prenekatero vrzel v slovenski ljudski glasbeni dediščini.

V zahvali je Ljoba Jenče dejala, da je glasba zanjo utrip božjega srca, da pa je ljudska glasba duša naroda, moč naroda. “Prizadevam si okrepiti med nami zavest, da Slovenci enakovredno prispevamo v svetovno zakladnico človeštva,” je povedala odlikovanka in se zahvalila vsem, ki so ji na njeni poti odpirali vrata: »Praznujem z vami, ker vem, da je ta medalja tudi vaša.«

Kogojevi dnevi

Festival Kogojevi dnevi, ki neprekinjeno deluje od leta 1979, je bil nagrajen za prispevek k uveljavljanju sodobne slovenske resne glasbe in utrjevanju enotnega slovenskega kulturnega prostora. V sklopu festivala so krstno izvedli več kot 325 slovenskih skladb. Z vztrajanjem pri poslanstvu je festival trajno zarisal sledi v slovenski kulturni zakladnici, piše v obrazložitvi odlikovanja.

Notranjske korenine

Jenčetova je osnovno šolo je obiskovala v Cerknici, maturirala na Gimnaziji Postojna leta 1979 in 1982 doštudirala turizem prve stopnje na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Od ustanovitve leta 1974 je bila redna in aktivna tabornica, članica Odreda jezerska ščuka. Vodila je svoj vod Bolhe in v zmagovitem obdobju tudi Klateže (letnik 1966), delovala je tudi kot programski vodja na taborih ob Kolpi. V študijskem letu 1980/81 je bila predsednica Notranjskega študentskega kluba, iz katerega so prav tistega leta izšle pobude študentov, da se prepeči uresničitev Breznikovega projekta za zabetoniranje Cerkniškega jezera. V letih 1993 in 1994 je prostovoljno sodelovala pri pogovorih in projektih za oblikovanje predloga za razglasitev biosfernega področja Cerkniškega jezera pod zaščito Unesca, ki žal ni dobil pozitivnega epiloga. Leta 2005 je sprožila civilno pobudo kot protest proti pretirani eksploataciji naravne pokrajine v namene industrijske cone v Podskrajniku.

Po študiju je pet let delala v turizmu, a ko je spoznala, da je med ljudmi ob Cerkniškem jezeru še živo izročilo preteklih rodov, se je preusmerila iz ekonomije v kulturni poklic in pridobila status svobodne umetnice. Ker v Sloveniji ni šole za naravni glas, se je v obdobju od 1993 do 1998 šolala v okviru seminarjev za eterični ton in pravljičarstvo na Emerson College Anglija.

V šolskih učbenikih sodeluje s pristnim notranjskim izročilom in je zapolnila vrzel, ki je zevala dolga desetletja, ko Notranjske skoraj ni bilo prisotne na področju ljudskega izročila, tako je tudi prva pripeljala notranjske ljudske pevce na javni oder Slovenskega mladinskega gledališča 1989, na Drugo godbo v Križanke leta 1990 in kasneje na republiška srečanja ljudskih pevcev. Mnogim mladim je pokazala pot do izročila. /B. M. K./

Vir: Urad predsednika republike

Foto: Valter Leban

 

Ne spreglejte

12. Dan za spremembe – Premagajmo osamljenost

aprila 2021 se bo pričela vseslovenska prostovoljska akcija, ki je nastala z namenom spodbujanja državljanov …

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja