Novice z Notranjske Povemo vse 
V spomin na dan, ko se je 12. junija 1870 več tisoč naših rojakov zbralo v Cerknici in po vzoru drugih krajev na Slovenskem zahtevalo Zedinjeno Slovenijo. Njim v čast obeležujejo ta dan kot občinski praznik občine Cerknica, ki so ga tudi letos obeležili s slavnostno sejo občinskega sveta in podelitvijo najvišjih občinskih priznanj. “V preteklost lahko zremo s hvaležnostjo, v prihodnost stopajmo z odgovornostjo, v sedanjosti pa s svoji talenti in znanji v največji meri prispevajmo k dobrobiti skupnosti,” je v voščilu ob prazniku med drugim dejal župan Marko Rupar, ki je občinska priznanja tudi podeljeval. Podelitev in slovesnost ob njej je napolnila Kulturni dom Cerknica. Obrazložitve nagrajencev objavljamo v celoti.
BRONASTI TABORSKI ZNAK
Jože Vidmar (Gešpin) (za dolgoletno, predano in prostovoljno delo ter prispevek k skupnosti) je že vrsto let zgleden in predan prostovoljec, ki s svojo nesebično dejavnostjo pomembno prispeva k delovanju in povezovanju lokalne skupnosti v občini Cerknica. Več kot desetletje opravlja naloge skrbnika gasilnega doma, kjer redno skrbi za odpiranje in zapiranje prostorov ter za nemoteno delovanje doma. Pri tem izkazuje izjemno zanesljivost, odgovornost in pripravljenost pomagati, kar pomembno prispeva k učinkovitemu delovanju gasilskega društva.
Poleg tega je Jože Vidmar aktiven prostovoljni gasilec, ki se vedno odzove na intervencije in sodeluje pri različnih dogodkih. S svojim delom utrjuje vrednote prostovoljstva, solidarnosti in medsebojne pomoči ter predstavlja zgled drugim.
Pomemben je tudi njegov prispevek na področju humanitarnosti. V okviru Rdečega križa aktivno sodeluje pri skrbi za prostore in pri organizaciji delitve viškov hrane socialno ogroženim občanom. Pri tem izkazuje veliko mero srčnosti, sočutja in pripravljenosti pomagati ljudem v stiski.
Nika Dobnik (za dolgoletno aktivno članstvo v Rodu Jezerska ščuka in promocijo taborništva) se je s taborništvom prvič srečala že leta 1988 kot Murenček in od takrat svojo pot zaznamuje s predanim, odgovornim in zglednim delom. Že v mladih letih se je redno udeleževala taborniških tekmovanj in mnogobojev. Leta 1994 se je s svojim vodom Tmale udeležila Evropskega jamboreeja na Nizozemskem.
V letih od 1996 do 2000 je Nika Dobnik uspešno opravljala vlogo vodnice, kjer je izkazala izjemne vodstvene sposobnosti tako pri rednem delu kot na taborih. Svoje znanje je nagradila z uspešno opravljenim vodniškim izpitom leta 1997, za svoje dosežke pa je prejela tudi značko izziv. V istem obdobju je pomembno prispevala k delovanju rodu kot tajnica in blagajničarka. Po krajšem premoru se je leta 2017 ponovno aktivno vključila v taborniško dejavnost. Zaradi velike potrebe po vodnikih je skupaj s sovodnico prevzela vod najmlajših tabornikov, ki še danes delujejo kot vod Srake. Pod njenim vodstvom vod dosega izjemne rezultate na tekmovanjih, med drugim tudi dve prvi mesti na državnem mnogoboju.
Njeno delo izstopa tudi na področju vzgoje in družbene odgovornosti. Vod Srake je pod njenim mentorstvom v letih 2024 in 2025 prejel nagrado Skavt Peter za najboljšo vodovo akcijo v Sloveniji. S svojimi projekti, kot je zbiranje sredstev za udeležbo na svetovnem jamboreeju, ki bo leta 2027 v Gdansku na Poljskem, uspešno spodbuja podjetnost, solidarnost in aktivno državljanstvo mladih.
Posebej velja izpostaviti njeno vlogo v enoti Zaščita in reševanje, ki deluje pod okriljem ZTS in Civilne zaščite. Aktivno je sodelovala pri zahtevnih intervencijah, med drugim pri reševanju ponesrečene jamarke iz Vranjedolske jame pri Dolenji vasi aprila 2023, za kar je prejela posebno priznanje Zveze tabornikov Slovenije, ter pri pomoči ob reševanju družine iz Križne jame januarja 2024. Nika se redno izobražuje in izpopolnjuje ter ostaja predana vrednotam prostovoljstva. Leta 2025 je za svoje dolgoletno in uspešno delo v taborništvu prejela bronasti znak Zveze tabornikov Slovenije. S svojo predanostjo, odgovornostjo in zgledom pomembno vpliva na razvoj mladih ter krepi ugled taborniške organizacije. Njeno delo presega običajne okvire prostovoljstva, saj taborništvo razume kot poslanstvo in način življenja.
Jože Šega (za dolgoletno aktivno članstvo v Rodu Jezerska ščuka in promocijo taborništva) je kot član Rodu Jezerska ščuka že desetletja predan in aktiven na številnih področjih taborništva.
S taborništvom se je prvič srečal leta 1983, ko je kot osnovnošolec v Grahovem v Perkovi četi naredil svoje prve taborniške korake ter začel pridobivati osnovna znanja življenja v naravi.
Leta 1987 je prek Zveze tabornikov Slovenije opravil vodniški izpit. Kmalu zatem je prevzel vodenje svojega voda nadobudnih fantov »T rdeči bravinci«, s katerim je aktivno sodeloval na številnih tekmovanjih in mnogobojih. Člani tega voda so se udeležili tudi republiškega Zleta v Medvodah, kjer so dostojno zastopali svoj rod.
S svojo strastjo do orientacije že vrsto let kot inštruktor prenaša znanje na mlajše ter pripravlja orientacijske proge, tudi za tradicionalno Ščukanujanje. Od leta 2017 opravlja funkcijo ekonoma na letnih taborih, deloval je v nadzornem odboru, danes pa je član disciplinske komisije.
Jože s svojo predanostjo, znanjem in zgledom pomembno vpliva na mlajše generacije ter pomembno prispeva k razvoju in ugledu rodu.
Viktor Šebenik (za dolgoletno, izjemno predano in nesebično krvodajalsko dejavnost ter izjemen prispevek k promociji krvodajalstva) je krvodajalec že od maja leta 1982. Njegova plemenita krvodajalska pot od takrat naprej neprekinjeno teče kot dokaz njegove izjemne srčnosti, odgovornosti in predanosti sočloveku. V vseh letih se je redno udeleževal krvodajalskih akcij, vsako leto vsaj enkrat, v zadnjih letih pa ni izpustil nobene krvodajalske akcije, ki je bila organizirana, kar dokazuje njegovo zanesljivost in globoko zakoreninjene vrednote solidarnosti. Z izjemnim dosežkom natanko 104-krat darovane krvi je pridobil časten naziv viteza krvodajalstva pri Rdečem križu. Ocenjuje se, da je v vseh teh letih daroval več kot 450 litrov krvi, s čimer je neposredno pomagal številnim bolnikom in ponesrečencem ter mnogim podaril novo priložnost za življenje.
Delovanje Viktorja Šebenika ne temelji na želji po priznanjih ali pohvalah, temveč na iskreni notranji potrebi po dobrodelnosti, ki jo nosi v sebi. Prav zaradi tega je njegov prispevek še toliko dragocenejši in še toliko bolj navdihujoč. S svojo osebno držo, zgledom in življenjskim pogledom spodbuja druge, da stopajo po poti solidarnosti in človečnosti.
Posebno vrednost ima tudi dejstvo, da je svoje plemenite vrednote uspešno prenesel na družino, saj so krvodajalci postali tudi njegovi trije otroci. Tako se njegova dediščina dobrote in humanosti nadaljuje ter utrjuje kot zgled prihodnjim generacijam.
Viktor Šebenik je s svojo predanostjo, srčnostjo in neomajno voljo lahko vzor mladim in širši skupnosti – dokaz, da posameznik z dobrim srcem lahko spremeni življenja mnogih.
Za izjemne zasluge na področju krvodajalstva ter neprecenljiv prispevek k razvoju humanosti in solidarnosti se mu izrekata iskreno priznanje in globoka hvaležnost.
Edvarda Godeša (za dolgoletno predano in vsestransko prostovoljsko delo ter neprecenljiv prispevek v območni organizaciji Rdečega križa) je v Grahovem in širši okolici nepogrešljiva prostovoljka, ki s svojo srčnostjo in energijo nesebično pomaga ljudem v stiski. Redno obiskuje starejše na njihovih domovih in v domovih za ostarele, kjer prinaša tako praktično pomoč kot toplino in občutek bližine ter polepša marsikateri dan.
Njena skrb za ljudi ni omejena le na posamezne naloge, temveč jo vodi iskrena želja, da ne bi nikomur v njenem okolju manjkalo osnovne pomoči ali človeške bližine. Eda je zelo zanesljiva in vestna tudi pri organizacijskih nalogah, med katerimi izstopa pobiranje članarine, kjer delo opravi natančno in v večjem obsegu, kot se od nje pričakuje. Vedno se zanesljivo odzove in poskrbi, da so naloge opravljene pravočasno in odgovorno. Poleg terenskega dela se rada udeležuje tudi srečanj in dogodkov, ki jih organizira Rdeči križ, ter z veseljem sodeluje na ustvarjalnih delavnicah, zlasti pri izdelovanju čestitk, kjer s svojo ustvarjalnostjo in pozitivno energijo spodbuja tudi druge udeležence.
Poleg tega, da predano deluje na področju socialne in humanitarne pomoči, je Edvarda Godeša tudi prostovoljna gasilka, kar še dodatno potrjuje njeno pripravljenost pomagati ljudem v vseh položajih – tudi v najzahtevnejših in nepredvidljivih trenutkih. S tem dokazuje svojo vsestransko predanost skupnosti, pogum ter občutek odgovornosti do sočloveka. Edo oblikujejo izjemna življenjska energija, srčnost in predanost prostovoljstvu. S svojim delovanjem pomembno prispeva k povezanosti skupnosti ter skrbi, da se ljudje počutijo sprejete in varne.
Majda Intihar (za dolgoletno predano in vsestransko prostovoljsko delo ter neprecenljiv prispevek v območni organizaciji Rdečega križa) je dolgoletna in nepogrešljiva prostovoljka, ki s svojo zanesljivostjo, strokovnostjo in srčnostjo pomembno prispeva k dobrobiti skupnosti.
Še posebej pomembna je njena vloga pri izvajanju osnovnih preventivnih zdravstvenih meritev, kot so merjenje krvnega tlaka, holesterola in krvnega sladkorja, kjer s svojo strokovnostjo in izkušnjami zagotavlja natančnost ter občutek varnosti za udeležence. Ker je svojo poklicno pot opravila kot medicinska sestra, ima Majda izjemen vpogled v zdravstveno in socialno stanje ljudi. To znanje in izkušnje s pridom uporablja tudi pri prostovoljnem delu, kjer zna hitro prepoznati stiske posameznikov ter k njim pristopiti in opozoriti na ustrezen, sočuten način. Njena pozornost ni usmerjena zgolj v zdravstvene meritve, temveč tudi v človeka kot celoto – v njegove potrebe, občutke in življenjske okoliščine.
Na vseh srečanjih je redno prisotna in s svojo skrbnostjo opozarja na starejše v svojem okolju ter skrbi za njih. S svojo empatijo poskrbi, da se nihče ne počuti spregledanega ali prezrtega, kar je v današnjem času izjemno dragoceno. Njena toplina, umirjenost in čut za sočloveka ustvarjajo občutek zaupanja in varnosti med udeleženci. Majda je vpeta tudi v aktivnosti društva Sožitje, kjer se srečuje z otroki in odraslimi osebami s posebnimi potrebami. Tam pušča poseben pečat, saj z njimi z veseljem sodeluje pri ustvarjalnih in družabnih dejavnostih. Posebej rada z njimi poje, s čimer ustvarja pristne trenutke veselja, povezanosti in sprejetosti. Med udeleženci je zelo priljubljena, kar je najlepše priznanje njenemu delu. S svojo človečnostjo, empatijo in predanostjo pomembno bogati skupnost ter predstavlja zgled solidarnosti, topline in skrbi za sočloveka.
SREBRNI TABORSKI ZNAK
Fani Černigoj (za predano in inovativno vodenje Bralne skupine za osebnostni razvoj) je pod okriljem Knjižnice Jožeta Udoviča Cerknica zbrala skupino občanov, ki pod njenim vodstvom že več let v knjigah iščejo poti za globlje razumevanje sebe, svojih bližnjih in družbe in se tako enkrat mesečno združujejo v bralni skupini. Delo Fani Černigoj temelji na prepričanju, da smo le skupaj lahko modrejši in močnejši. Zapisala je, da nam knjige za osebnostno rast lahko omogočajo posebno obliko samopomoči in spoznavanja samega sebe, kar je za nas življenjskega pomena. Znanje je bistveni prvi pogoj, da ob vse zahtevnejšem in hitrejšem načinu življenja postanemo in ostanemo zdravi, uspešni in zadovoljni sami s seboj in z ljudmi okoli sebe. Skozi mesečna srečanja udeležence spodbuja k varni izmenjavi osebnih pogledov, izkušenj in občutkov, kar jim omogoča, da sporočila literature s področja osebne in duhovne rasti lažje prenašajo v vsakdanje življenje. S tem Fani Černigoj neposredno vpliva na izboljšanje odnosov, krepitev empatije in večjo osebnostno učinkovitost posameznikov v lokalnem okolju. Večkrat povabi zanimive goste, avtorje knjig, ki prinašajo pomembna spoznanja, s katerimi si udeleženci lahko pomagajo. Z vztrajnim in strokovnim delovanjem v okviru cerkniške knjižnice je ustvarila dragocen prostor za samorefleksijo in medsebojno podporo, s čimer pomembno bogati kulturni in duhovni utrip naše občine.
Vesna Dragolič (za dolgoletno aktivno članstvo v Rodu Jezerska ščuka in promocijo taborništva) se je s taborništvom prvič srečala leta 1981 kot prvošolka in že v mladih letih aktivno delovala v vodu Jagode, ki se je redno udeleževal številnih tekmovanj in mnogobojev ter se redno uvrščal med najboljše vode v državi.
Leta 1987 je v Leskovi dolini opravila vodniški izpit in nato prevzela svoj vod. Kot predana tabornica je usvojila številna znanja vse do srebrne zvezde. Istega leta je prejela posebno priznanje, leta 1990 pa še posebno priznanje Zveze tabornikov Slovenije za svoje delo in prizadevnost.
Aktivna članica rodu je bila do leta 1994, nato pa je ostala tabornica po srcu. Leta 2017 se je zaradi pomanjkanja vodnikov ponovno aktivno vključila v delo rodu ter skupaj s sovodnico prevzela najmlajši vod, ki še danes uspešno deluje pod imenom Srake. Od leta 2018 je članica rodove uprave, najvišjega organa društva, kjer aktivno sodeluje pri organizaciji rodovih akcij, taborjenj in drugih dejavnosti. Leta 2022 je prevzela funkcijo starešine rodu, obenem pa sodeluje tudi kot sokuharica na jesenovanjih in zimovanjih. Dejavno je sodelovala tudi pri pripravi sprememb statuta oziroma pravil društva.
Posebej izstopa njeno delovanje na področju zaščite in reševanja. Leta 2023 je bila pobudnica in organizatorka ustanovitve ekipe tabornikov na Notranjskem pod okriljem Zveze tabornikov Slovenije in Civilne zaščite, kjer od ustanovitve dalje opravlja nalogo pomočnice vodje ekipe. Aktivno je sodelovala pri zahtevnih intervencijah, med drugim pri reševanju jamarke leta 2023 in družine iz Križne jame leta 2024, za kar je prejela priznanje Zveze tabornikov Slovenije.
S svojim dolgoletnim delom pomembno povezuje rod z lokalnim okoljem ter sodeluje z Občino Cerknica, Civilno zaščito, gasilskimi društvi, Slovensko vojsko in drugimi organizacijami. Poleg taborništva je bila vrsto let aktivna članica Godbe Cerknica, štiri leta tudi njena tajnica.
S svojim dolgoletnim, predanim in nesebičnim delovanjem je pustila pomemben pečat v rodu, lokalni skupnosti in širši taborniški organizaciji. Njena srčnost, pripravljenost pomagati, odgovornost in vztrajnost predstavljajo zgled mlajšim generacijam tabornikov in prostovoljcev.
Igor Prudič (za izjemen prispevek k razvoju športa ter predano delo na področju tenisa) se je s tenisom srečal že zelo zgodaj, saj je odraščal v neposredni bližini teniških igrišč. V mladih letih je resno treniral in tudi nastopal v 1. slovenski teniški ligi, kjer se lahko pohvali s kar nekaj dobrimi rezultati. Že kot mladostnik je izkazoval izjemno predanost, ki ga je vodila do resnega treniranja in nastopanja v prvi slovenski teniški ligi, kjer je dosegel vidne in spoštovanja vredne rezultate.
Kot dolgoletni član Teniškega društva Dovce je s svojim delom in zavzetostjo soustvarjal njegovo zgodbo že od malih nog. Leta 2011 je prevzel vodenje društva in s svojo energijo, vizijo ter odločnostjo poskrbel za nov razvojni zagon. Pod njegovim vodstvom je društvo doživelo pomemben napredek ter utrdilo svoj položaj kot pomembno športno in družbeno stičišče.
Z izjemnim občutkom za skupnost in sodelovanje je skupaj s člani ter ob podpori Občine Cerknica uspešno soustvaril in uredil športni park Dovce, ki poleg teniških igrišč vključuje tudi manjše nogometno igrišče, balinišče in igrišče za odbojko, ter tako pomembno prispeval k razvoju športne infrastrukture in izboljšanju kakovosti življenja v lokalnem okolju.
Kot predan in zavzet teniški trener svoje znanje in izkušnje z navdušenjem prenaša na mlajše generacije. Posebno skrb namenja otrokom in mladim, ki jih spodbuja k aktivnemu in zdravemu načinu življenja. Redno se udeležuje prireditev pod geslom šport proti odvisnosti in tako aktivno prispeva k širjenju pozitivnih vrednot. Vsako leto organizira tudi začetne tečaje tenisa za otroke, ki so v veliki meri brezplačni, s čimer zagotavlja dostopnost športa vsem.
Ob športnem udejstvovanju pa ostaja tudi predan član skupnosti zaselka Dovce, kjer s svojo človečnostjo in pripravljenostjo pomagati vedno priskoči na pomoč, zlasti starejšim, ki potrebujejo podporo pri vsakdanjih opravilih.
ZLATI TABORSKI ZNAK
Marjan Zidar (za napredek in razvoj gospodarstva v občini) je kot ustanovitelj in lastnik podjetij PCBontime in Lepton – Quark s svojo podjetniško odločnostjo, strokovnim znanjem in pogumom ustvaril uspešno zgodbo, ki presega lokalne okvire. Podjetji danes sodita med pomembne akterje na področju proizvodnje elektronskih komponent in sestave tiskanih vezij, njihovi izdelki pa so vgrajeni v številne visokotehnološke rešitve po vsem svetu.
Pod njegovim vodstvom podjetje Lepton – Quark razvija tehnološko dovršene in prilagodljive rešitve, ki izstopajo po kakovosti, inovativnosti ter odzivnosti na potrebe naročnikov. Uspešnost potrjuje tudi nominacija za prestižno gospodarsko nagrado gazela primorsko-notranjske regije v letu 2024.
Marjan Zidar prepoznava pomen znanja in razvoja kadrov, zato mladim omogoča praktično usposabljanje, štipendiranje ter spodbuja kulturo učenja in osebne rasti. Njegova odprtost, pošten odnos in vlaganja v sodobno tehnologijo predstavljajo ključno konkurenčno prednost podjetja.
Ob poslovnih uspehih pa ostaja zavezan tudi družbeni odgovornosti, saj aktivno podpira športna, gasilska, turistična in kulturna društva ter s tem krepi povezanost skupnosti.
S svojim delom, vizijo in vrednotami pomembno soustvarja gospodarski razvoj ter predstavlja zgled sodobnega, odgovornega in uspešnega podjetnika.
Miha Urh (za dolgoletno uspešno vodenje Ribiške družine Cerknica) je svojo pot v Ribiški družini Cerknica začel kot mlad član leta 2001, kmalu postal član upravnega odbora, oktobra leta 2006 pa prevzel njeno vodenje, ki ga uspešno opravlja že skoraj dve desetletji. S svojo vztrajnostjo, zavzetostjo in odgovornim delom pomembno prispeva k razvoju društva ter ohranjanju bogate ribiške tradicije.
Posebej izstopa njegovo prizadevno delo pri ohranjanju ribjega življa v zahtevnih razmerah Cerkniškega jezera, kjer je s pomočjo članov in lastnim zgledom odigral ključno vlogo pri reševanju rib. Kot ribiški čuvaj skrbi za spoštovanje pravil in odgovoren odnos do narave ter navdihuje nove generacije za to pomembno poslanstvo.
Miha Urh v veliki meri poudarja delo z mladimi ter sodelovanje z lokalnim okoljem, s čimer krepi okoljsko zavest in zagotavlja močan podmladek društva. Pomembno je prispeval tudi k razvoju infrastrukture, zlasti pri izgradnji valilnice rib in obnovi ribiškega doma.
S svojim nesebičnim delom, predanostjo in zgledom ostaja nepogrešljiv člen Ribiške družine Cerknica ter pomemben varuh naravne dediščine.
Bor Šparemblek in Jan Štefančič (za avtorsko komično spletno serijo Renato, ki s svojo izvirnostjo in humorjem pomembno prispeva k slovenski avdiovizualni ustvarjalnosti) sta iz amaterske ideje razvila izjemno uspešno slovensko spletno serijo Renato, ki dokazuje moč vztrajnosti, ustvarjalnosti in predanega dela. Izviren projekt sta razvijala šest let, danes pa navdušuje občinstvo na YouTubu in presega okvirje klasične televizije.
S serijo sta ustvarila prepoznaven humorni svet fiktivnega novinarja Renata Seliškarja ter ga obogatila z inovativnim pristopom, ki združuje igrane prizore in sodelovanje resničnih gostov. Njuno delo izstopa po izvirnosti, pogumu in pristni lokalni identiteti.
Renato ni le uspešna serija, temveč tudi navdihujoč dokaz, da lahko neodvisno ustvarjanje pomembno zaznamuje slovenski medijski prostor in odpira nove poti prihodnjim ustvarjalcem.
PRIZNANJE 12. JUNIJ
Anton Cvetko (za predano obnovo sakralne dediščine, s katero pomembno prispeva k ohranjanju kulturne in duhovne zapuščine za prihodnje rodove) se je rodil 13. maja 1960 v Ljubljani. S svojim delom, znanjem in izjemno predanostjo je pustil globok pečat v domačem okolju. Po izobrazbi elektrotehnik je svojo poklicno pot začel v ljubljanskih podjetjih, jo nadaljeval v Avtomontaži, v času osamosvojitve Slovenije pa stopil na samostojno podjetniško pot in ustanovil družinsko podjetje Elca, d. o. o. S svojim strokovnim znanjem in odnosom do ljudi si je hitro pridobil sloves zanesljivega, vestnega in poštenega mojstra.
Kljub obsežnim delovnim obveznostim je vedno znal najti čas za družino ter ostal zvest vrednotam, ki poudarjajo medsebojno pomoč, spoštovanje in odgovornost. S svojo odprtostjo, pripravljenostjo svetovati in pomagati ter občutkom za sočloveka je postal cenjen član skupnosti.
Posebno mesto v njegovem življenju ima prostovoljno delo. Že vrsto let predano vodi obnovo salezijanske mladinske koče na Uskovnici, kjer s svojo energijo skrbi za prostor srečevanja in razvoja mladih. Prav tako je pobudnik postavitve zastave in križa na Slivnici ter redno skrbi za njuno urejenost, s čimer izkazuje spoštovanje do domovine in kulturnih vrednot.
V zadnjih letih je prevzel tudi zahtevno nalogo vodenja celostne obnove župnijske cerkve Marijinega rojstva v Cerknici. S svojim znanjem, organizacijskimi sposobnostmi in povezovalnim duhom usklajuje delo strokovnjakov, prostovoljcev in ustanov ter tudi sam aktivno sodeluje pri izvedbi. Njegova prizadevanja pomembno prispevajo k ohranjanju kulturne in sakralne dediščine za prihodnje rodove.
Kljub vsem dosežkom ostaja skromen človek, ki verjame v moč skupnosti in dobroto ljudi. S svojim zgledom, predanostjo in srčnostjo Anton Cvetko pomembno bogati življenje domačega kraja ter predstavlja navdih vsem, ki cenijo delo za skupno dobro.
Franc Valentin Perko (za dolgoletno ustvarjalno delo in krepitev domovinske zavesti tako v lokalnem kot v širšem prostoru) je po izobrazbi magister gozdarstva. Svojo poklicno pot je posvetil razvoju gozdarske stroke ter pomembno zaznamoval strokovno in družbeno okolje. Kot vodja Gozdnega obrata Postojna in pozneje direktor Gozdnega gospodarstva Postojna je s svojim znanjem, odgovornostjo in vizijo prispeval k razvoju gojenja gozdov in gozdnogospodarskega načrtovanja. Ob tem je bil dejaven tudi na širšem družbenem področju, sodeloval v Medobčinski gospodarski zbornici Postojna ter opravljal pomembne javne funkcije.
Skozi celotno delovno obdobje se je intenzivno posvečal strokovnemu in znanstvenemu delu ter objavil številne prispevke, zlasti s področja odnosa med gozdom in divjadjo ter gozdnogospodarskega načrtovanja. Po upokojitvi je svojo predanost stroki nadaljeval kot predsednik Zveze gozdarskih društev Slovenije ter kot dolgoletni urednik strokovne revije Gozdarski vestnik.
Ob tem je pomemben del svojega delovanja posvetil tudi raziskovanju lokalne zgodovine. S predanostjo in natančnostjo je pripravil več publikacij ter sodeloval pri številnih projektih, povezanih z ohranjanjem dediščine domačega kraja. Posebej izstopa njegovo raziskovanje življenja in dela generala Rudolfa Maistra, ki ga je predstavil prek razstav, knjig in javnih predavanj ter s tem pomembno prispeval k širjenju domovinske zavesti.
S svojim delom v društvih, knjižnici, na spletnem portalu in s sodelovanjem v številnih projektih je Franc Valentin Perko pomembno prispeval k povezovanju skupnosti ter ohranjanju kulturne in zgodovinske dediščine. Njegovo življenje in delovanje odlikujejo strokovnost, predanost in iskrena zavezanost skupnosti, zaradi česar njegovo delo predstavlja dragocen prispevek k razvoju in prepoznavnosti domačega okolja.
Občina Cerknica / Uredništvo NzN
Foto: Ljubo Vukelič
