Novice z Notranjske Povemo vse 
S tem naslovom je literarno društvo Zeleni oblaki v Grajskem parku Vitez v Logatcu pripravilo pogovorno-literarni večer s svojim članom Marcelom Štefančičem, častnim občanom Logatca, učiteljem, pevcem in zborovodjo, ustvarjalcem, urednikom in novinarjem. »Sodelavci pri Zelenih oblakih, ki so večer pripravili, so ga zapeljali v pravo smer, od moderatorke Vande Lavrič, ki je vodila pogovor, do glasbe in izbranih citatov iz mojih del. Vse to je napolnilo prostor literarnega večera in pobožalo mojo dušo,« je Marcel po večeru strnil vtise.
»Društvu Zeleni oblaki sem se pridružil zaradi spomina na logaškega pesnika Andreja Žigona, čigar učitelj sem bil,« se je spominjal Marcel Štefančič in poudaril, da je bilo društvo skupina literarno navdihnjenih ljudi, ki so bili »različni v svoji enovitosti« – vsi so želeli oblikovati slovensko besedo.
Večer je bil prepleten z odlomki iz Marcelovih del, skozi katera smo med drugim spoznavali tudi posamezna obdobja njegovega življenja, kopreno besednega tkanja pa sta z zvoki pobarvala Marjeta Prudič s prelestnim vokalom in Luka Ivezić, ki je spretno ubiral strune kitare.
»Poezija vzbuja življenje, kakršno se nam ponuja v vseh svojih dimenzijah. Vsak poet mora začutiti odmev stvarnosti,« je Marcel pojasnil svoj odnos oz. svoje videnje poezije. Kot je povedal, rad gleda tudi filme, pri katerih ga zanima predvsem zgodba. Žanrsko mu je bil zelo ljub western, pozneje pa James Bond. Kar zadeva teater, mu je ljubši klasični, zelo sodoben je zanj, kot pravi, moteč.
Iskrivi gost sredinega literarnega večera se dobro počuti z ljudmi, ki mu gledajo v oči, žal pa je srečal tudi mnoge take, ki zrejo mimo. »Vojn na svetu ne bi bilo, če bi se ljudje iskreno pogovarjali.«
Poleg pisanja slovarja dekanskega narečja na knjižno objavo čakajo tudi številni Štefančičevi aforizmi. Nekaj smo jih slišali tudi na literarnem večeru, na primer:
Na gladkih poteh nam najraje spodrsne.
Laž ima kratke noge, dokler jih politika ne podaljša.
Vse smo pametni, le vsakdo malo drugače.
Besedilo in foto. Blanka Markovič Kocen
