Na pobudo Danijela Krivca, mojstra aikida in učitelja te japonske borilne veščine, so v Logatcu, na Marnovi domačiji, odprli tradicionalno kovaško delavnico. Dogodek je zanimiv tudi s turističnega vidika, saj bodo v tej kovačiji med drugim potekale delavnice učenja kovaštva.
Kot je povedal Danijel Krivec, se je nad kovaštvom navdušil pri japonskih izdelovalcih orodja in orožja. V uporabo je dobil omenjeno delavnico, vrhunski kovač Jože Krmelj iz Poljanske doline pa je postal njegov mentor. »Spodbuditi skušam tradicionalno kovaštvo, ki je bilo v Sloveniji včasih zelo prisotno in vidim izziv v tem,« je povedal Krivec.
Mojster aikida sicer za trening izdeluje lesene meče, palice in nože. »S pravim mečem ni mogoče vaditi, je prenevarno,« pojasnjuje, »japonski aikido borci pa so imeli vrhunsko orožje.« Kot pobudnik odprtja kovaške delavnice bo skušal za kovaštvo navdušiti mlade. »Z mojstrom Krmeljem načrtujeva delavnice, na katerih bi jim ta poklic ali hobi in njegove možnosti predstavili. Mislim, da se bo v tem marsikdo našel,« pravi. »Tudi razvoj kovaštva je šel v industrijsko smer, ampak zdaj se vračajo k tradicionalnemu kovaštvu. Določene stvari so veliko boljše ročno narejene, so trajnejše in kakovostne.«
Danijel Krivec se bo kot upokojenec s kovaštvom ljubiteljsko ukvarjal. »Dnevno bom delal, se učil pod mentorstvom. Tu je ogromno skrivnosti in je velik izziv,« pove.
Po besedah kovaškega mojstra Jožeta Krmelja, ki je ob odprtju delavnice, ki se ga je udeležil tudi župan Berto Menard, praktično prikazal kovaštvo. »To je obrt, ki je tik pred izumrtjem. Šol ni več, poklic mladih ne zanima, je umazan, naporen, nevaren, ker se dela s segretim jeklom.« Krmelj je prepričan, da televizijski šovi ljudi poneumljaj, saj kovaštvo prikazujejo kot nekaj nadvse preprostega. »Nekoč je vsaka vas imela po več kovačij, potreba po teh izdelkih je bila ogromna. Pred modernizacijo teh postopkov je bila ta obrt v razcvetu, kovače so potrebovali povsod. Modernizacija postopkov je ta poklic odnesla. Mi vztrajamo, ker nam je to zlezlo pod kožo. Našli smo tudi trne niše, cena ni več pomembna, z dobro kvaliteto dosežemo tudi dobro ceno. V bistvu ne moremo zadovoljiti potreb, in to celo v svetovnem merilu.«
V proizvodnem programu Krmeljeve kovačije imajo okoli 500 izdelkov, paradni konj pa je sekira. Za nemškega trgovca izdelujejo osem modelov sekir, ki jih tržijo in prodajajo po vsem svetu.
Blanka Markovič Kocen

Novice z Notranjske Povemo vse
