Vsega ne vemo …

Kako dobro sploh poznamo svoje najbližje in prijatelje? Ali lahko trdimo, da imamo z njimi popolnoma odprt odnos, ki ne vsebuje nobenih laži in skrivnosti? Ali nam resnično povedo vse in mi njim ali pa si resnico upamo povedati šele, ko jih ni več?

O mnogih skrivnostih, ki so prišle na dan, je lahko slišalo postojnsko občinstvo v abonmajski predstavi O mrtvih samo dobro. Igro je pod režijskim budnim očesom Jaša Jamnika izvedlo Šentjakobsko gledališče.

Zgodba se začne na dan upepelitve trupla priljubljenega komika Davida Thursbyja. Ob njem se zbira žalujoča družba sorodnikov, prijateljev in kolegov. Z večjo ali manjšo mero iskrenosti se zbirajo ob pokojnikovi krsti, da bi mu izkazali zadnje spoštovanje. V seriji s humorjem začinjenih dialogov kmalu ugotovijo, da o njem v resnici ne vedo prav veliko. Skozi njihove spomine se začnejo razkrivati laži, prevare in sočne podrobnosti iz njegovega življenja, ki gledalca zabavajo s presenetljivimi obrati in situacijskim humorjem. Napetost še dodatno stopnjuje skrivnostna ženska, ki je nihče ne pozna. V drugem dejanju pride čas za raztros pepela in Davidovo skrivnostno življenje je ponovno v središču pogovora. Iz minute v minuto se razkrije še več skritih informacij, ki preizkušajo prijateljske, družinske in zakonske odnose prisotnih, gledalcu pa ponudijo veliko mero zabave.

Igra nam na humoren in sproščen način razgalja nekatere večne resnice o prijateljstvu, zvestobi in smrti. Vsega seveda ne moremo vedeti o ljudeh okoli nas in če lahko sodimo po vsebini prestave, je mogoče boljše, če je tako.

Maja Batagelj